Dobro počutje

Dejavnik 1
Področja: čustveno počutje, fizično počutje in materialno počutje

Dobro počutje je tudi kompleksen koncept. Prvič, nanaša se na posameznikove osebne izkušnje (Vos et al., 2010) in subjektivni občutek, kako oseba ocenjuje svoje življenje (Busseri in Sadava, 2010). Zato lahko fiziološke in psihološke razlike med osebami pomenijo del variance v čustvih in sreči (Busseri in Sadava, 2010; in Diener et al. 1999). Drugič, dobro počutje je težje izmerljivo, predvsem pri osebah z motnjami v duševnem razvoju (Mcgillivray, et al. 2008).

Tretjič, k dobrem počutju oseb z motnjami v duševnem razvoju je mogoče pristopiti in preučiti s številnih različnih vidikov. Nekateri primeri, ki so bili najdeni v literaturi, osredotočeni na osebe z motnjami v duševnem razvoju za ponazoritev, so: ustreznost, ki se daje dimenzijam čustvenega dobrega počutja in samo odločljivosti pri starejših odraslih z motnjami v duševnem razvoju (Sexton, et al. 2016); razlike med stopnjami subjektivnega počutja odraslih, ki živijo -ali ne- z družino (Powell et al. 2018); vpliv osebnih virov na dobro počutje staranja ljudi z motnjami v duševnem razvoju (Lehmann et al. 2012); vloga čustvenih kompetenc pri subjektivnem dobrem počutju (Rey et al. 2013); in pomembnost podpornih storitev, ki se zagotavljajo starejšim ženskam z motnjami v duševnem razvoju (Strnadová, et al. 2015).

Po teoretičnem modelu, ki vodi TRIADE 2.0 (Kakovost življenja), je dobro počutje oblikovano s tremi dimenzijami:

  • Čustveno dobro počutje (varnost, pozitivne izkušnje, zadovoljstvo, samopodoba in pomanjkanje stresa);
  • Telesno dobro počutje (zdravstveno stanje in prehrana, rekreacija in prosti čas); in
  • Materialna dobro počutje (finančni status, zaposlitveni status, stanovanjski status in imetje).

 

Sorodne enote:

Enota 1

Pripravljam se na prilagoditev/spremembo doma. Selim se v drug kraj

Enota 2

Prilagajanje opreme in podporne tehnologije.

Enota 3

Upravljanje z denarjem: manj dohodkov, nove prioritete

Enota 4

Optimatizirati zdravje: telesna aktivnost in zdrav življenjski slog.

Enota 5

Zavedanje sprememb povezanih s staranjem.

Enota 6

Varnost: Preprečevanje zlorab.

Referenca

  • Busseri, Michael & Sadava, Stan. (2010). A Review of the Tripartite Structure of Subjective Well-Being: Implications for Conceptualization, Operationalization, Analysis, and Synthesis. Personality and social psychology review : an official journal of the Society for Personality and Social Psychology, Inc. 15. 290-314. 10.1177/1088868310391271.

  • Diener E., Suh E. M., Lucas R. E. & Smith H. E. (1999) Subjective well-being: three decades of progress. Psychological Bulletin 125, 276–302.

  • Lehmann, Birthe & Bos, Arjan & Rijken, Mieke & Cardol, M. & Peters, Gjalt-Jorn & Kok, Gerjo & Curfs, L. (2012). Ageing with an intellectual disability: The impact of personal resources on well-being. Journal of intellectual disability research: JIDR. 57. 10.1111/j.1365-2788.2012.01607.x.

  • Mcgillivray, Jane & Lau, A. & Cummins, Robert & Davey, Gareth. (2008). The Utility of the Personal Wellbeing Index Intellectual Disability Scale in an Australian Sample. Journal of Applied Research in Intellectual Disabilities. 22. 276 - 286. 10.1111/j.1468-3148.2008.00460.x. 016/j.ridd.2010.04.021.

  • Rey, Lourdes & Extremera, Natalio & DURAN, Auxiliadora & Ortiz-Tallo, Margarita. (2013). Subjective Quality of Life of People with Intellectual Disabilities: The Role of Emotional Competence on Their Subjective Well-Being. Journal of applied research in intellectual disabilities : JARID. 10.1111/jar.12015.

  • Sexton, Eithne & O'Donovan, Mary-Ann & Mulryan, Niamh & Mccallion, Philip & Mccarron, Mary. (2016). Whose quality of life? A comparison of measures of self-determination and emotional wellbeing in research with older adults with and without intellectual disability?. Journal of Intellectual & Developmental Disability. 41. 1-14. 10.3109/13668250.2016.1213377.

  • Strnadová, Iva & Cumming, Therese & Knox, Marie & Parmenter, Trevor & Lee, Hee. (2015). Perspectives on life, wellbeing, and ageing by older women with intellectual disability. Journal of Intellectual and Developmental Disability. 40. 10.3109/13668250.2015.1043873.

  • Vos, Pieter & De Cock, Paul & Petry, Katja & Van den Noortgate, Wim & Maes, Bea. (2010). What makes them feel like they do? Investigating the subjective well-being in people with severe and profound disabilities. Research in developmental disabilities. 31. 1623-32. 10.1.

Drugi dejavniki