Optimatizirati zdravje: telesna aktivnost in zdrav življenjski slog.

Koncept zdravega staranja se nanaša na telesno, duševno in socialno blaginjo in vključuje dvig starosti, odsotnost kroničnih bolezni, zniževanje obolevnosti in dobre funkcionalne sposobnosti. Bolezen ali invalidnost je lahko prisotna, vendar ima omejen vpliv na njihovo dobro počutje. To je »proces razvoja in ohranjanja funkcionalnih sposobnosti, ki omogoča dobro počutje v starejših letih«. Temu pravimo tudi zdravo staranje.

Vse to seveda v kontekstu v katerem se lahko starejši ljudje sami odločajo, kaj se jim zdi pomembno. Odločitev je odvisna od njihovih individualnih notranjih zmogljivosti (kot so na primer sposobnost hoje, razmišljanja, vida, sluha in spomina) in ustreznih okolijskih dejavnikov ter interakcije med njimi. To je ključ do zdravega staranja. Funkcionalna sposobnost torej pomeni, da je za starejše pomembno, da lahko zadovoljijo svoje potrebe na podlagi svojih vrednot in standardov:

1. zadovoljiti svoje osnovne potrebe;
2. se učiti, razvijati in sprejemati odločitve;
3. biti mobilni;
4. graditi in vzdrževati odnose;
5. prispevati k družbi.

Dobro zdravje omogoča ljudem z motnjami v duševnem razvoju, da opravljajo dejavnosti, so povezani z drugimi in imajo svojo vlogo v družbi.

V skladu s tem pristopom koncept aktivnega staranja pomeni “proces optimizacije možnosti za zdravje, sodelovanje in varnost z namenom izboljšanja kakovosti življenja s staranjem«.

Eden najpomembnejših dejavnikov povezanih s staranjem oseb z motnjami v duševnem razvoju je povezan z zdravjem, zlasti s starostnimi spremembami s katerimi se te osebe soočajo in so pri njih pogostejše kot so manj mišične mase, težave z vidom in sluhom, zmedenost, artritis. Vse to je povezano tudi s spreminjanjem in povečanjem odmerkov njihovih zdravil.

Zdi se, da imajo osebe z motnjami v duševnem razvoju veliko več dejavnikov tveganja za zdravje v primerjavi s splošno populacijo, bolj verjetno je, da imajo več sočasnih bolezni (vključno z duševnimi boleznimi) in imajo nižjo pričakovano življenjsko dobo, ki se povečuje z zmanjšanjem resnosti ID. Poleg tega osebe z motnjami v duševnem razvoju pogosto kažejo znake starosti prej kot povprečen človek.

Krhkost in slabša kakovost življenja sta pogosto posledica omejenega dostopa do preventivnega zdravstvenega varstva kot tudi nezdravega načina življenja. Poleg tega veliko AAWID prejema večje  odmerke različnih zdravil, uživa nezdravo hrano, živi sedeče življenje in ima posledično prekomerno telesno težo. Poleg preventivnega nadzora zdravstvenih tveganj lahko AAWID izboljša svoje zdravje z bolj zdravim življenjskim slogom, boljšo prehrano in več gibanja.

Vse to ima za posledico večjo verjetnost nezdravega načina življenja, večjo ranljivost in izgubo samostojnosti; pozivajo h globokemu premisleku o spremembi in izboljšanju podpore, ki se zagotavlja tem osebam za pokrivanje njihovih potreb. Nenazadnje, zahvaljujoč preventivnemu nadzoru zdravstvenih tveganj, lahko AAWID izboljša svoje zdravje z bolj zdravim življenjskim slogom, boljšo prehrano in več gibanja.