Socialne udeležbe
Dejavnik 2
Čeprav ni dogovora o opredelitvi socialne udeležbe (Levasseur et al. 2004), so jo v več delih poskušali konceptualizirati.
Z vidika področja starejših bi lahko socialno udeležbo razumeli kot "organiziran proces, v katerem so posamezniki značilni za specifične, kolektivne, zavestne in prostovoljne ukrepe, ki na koncu vodijo v samo aktualizacijo in doseganje ciljev" (Dehi in Mohammadi, 2020). Socialna udeležba starejših oseb lahko vključuje ukrepe, kot so udeležba v dejavnostih, ki zagotavljajo interakcijo z drugimi v skupnosti (Bukov et al. 2002), izmenjavo virov z drugimi člani vaše skupnosti (Richard et al. 2012) ali izmenjavo posameznih virov na osnovi skupnosti (Hsu, 2007).
Socialno vključevanje
"dnevne dejavnosti in družbene vloge, ki zagotavljajo preživetje in razvoj osebe v družbi skozi celotno življenje" (Levasseur et al. 2004)
Z vidika področja motenj v duševnem razvoju in modela kakovosti življenja je socialna vključenost opredeljena kot »vsakodnevne dejavnosti in družbene vloge, ki zagotavljajo preživetje in razvoj osebe v družbi skozi vse življenje« (Levasseur et al. 2004). Oblikujejo ga tri razsežnosti: medosebni odnosi, socialna inkluzija in pravice (Buntix in Schalock, 2010) ter naslednje dejavnosti in kazalniki:
- Medsebojni odnosi: socialna omrežja, interakcija z drugimi osebami, družbeni in znani odnosi, prijatelji in dobro razumevanje z ljudmi (sosedi, kolegi itd.); pozitivni in koristni socialni stiki, odnosi parov in spolnost.
- Socialna vključenost: oditi v kraje, kamor gredo drugi ljudje in se kot še enkrat učiti v dejavnostih. Vključevanje, sodelovanje in vloge skupnosti. Dostopnost do javnih dobrin in storitev (javni prevoz, klubi upokojencev, večerni tečaji, skupnostna društva in storitve...). Družabna omrežja z ljudmi, ki niso zaposleni, družinski člani ali druge osebe z motnjo v duševnem razvoju.
- Pravice: veljati za enakopravne kot ostali ljudje, enako obravnavanje, spoštovanje načina bivanja, želja, zasebnosti, pravic (zakoniti dostop, sodni postopek).
Socialna vključenost
"Proces izgube integracije ali sodelovanja ljudi v družbi na različnih družbenih, gospodarskih in političnih področjih". (Španski nacionalni načrt socialne vključenosti)
Sorodne enote:
Referenca
Bukov, Aleksej & Maas, Ineke & Lampert, Thomas. (2002). Social Participation in Very Old Age: Cross-Sectional and Longitudinal Findings From BASE. The journals of gerontology. Series B, Psychological sciences and social sciences. 57. P510-7. 10.1093/geronb/57.6.P510.
Buntinx, Wil & Schalock, Robert. (2010). Models of Disability, Quality of Life, and Individualized Supports: Implications for Professional Practice in Intellectual Disability. Journal of Policy and Practice in Intellectual Disabilities. 7. 283 - 294. 10.1111/j.1741-1130.2010.00278.x.
Dehi, Manijeh & Mohammadi, Farahnaz. (2020). Social Participation of Older Adults: A Concept Analysis. International journal of community based nursing and midwifery. 8. 55-72. 10.30476/IJCBNM.2019.82222.1055.
Hsu, Hui-Chuan. (2007). Does social participation by the elderly reduce mortality and cognitive impairment?. Aging & mental health. 11. 699-707. 10.1080/13607860701366335.
Levasseur, Melanie & Desrosiers, Johanne & Noreau, Luc. (2004). Is social participation associated with quality of life of older adults with physical disabilities?. Disability and rehabilitation. 26. 1206-13. 10.1080/09638280412331270371.
Richard, Lucie & Gauvin, Lise & Kestens, Yan & Shatenstein, Bryna & Payette, Hélène & Daniel, Mark & Moore, Spencer & Levasseur, Melanie & Mercille, Geneviève. (2012). Neighborhood Resources and Social Participation Among Older Adults: Results From the Voisi Nuage Study. Journal of aging and health. 25. 10.1177/0898264312468487.